Danes obstaja kar nekaj operacijskih sistemov: FreeBSD, FreeDOS, Windows, Solaris, … med katerimi najdemo tudi Linux. Ta operacijski sistem je podoben Unixu, a se od njega razlikuje po tem, da je njegova izvorna koda prosto dostopna in zaščitena s Splošnim dovoljenjem GNU (angl. General Public Licence, GPL). Trditev, da je Linux operacijski sistem, ni povsem točna, vendar se je tako poimenovanje v vsakdanjem pogovoru ustalilo. Linux je, natančno povedano, le jedro operacijskega sistema. Torej ogrodje, v katerem tečejo drugi programi. Ti se z jedrom sporazumevajo preko sistemskih klicev. Jedro evidentira priključene naprave, pregleda vhodno-izhodna vrata, priklopi diske … Linux jedro je napisano v programskem jeziku C.
Linux jedro je, z željo po brezplačnem odprtokodnem operacijskem sistemu, leta 1991 napisal magister računalništva, Linus Torvalds, po tem ko je zapustil helsinško univerzo in zato ni bil več upravičen do uporabe lastniškega in plačljivega operacijskega sistema UNIX.
Malo pred tem je Richard Stallman v ZDA začel s projektom GNU (Gnu is Not Unix) v okviru katerega je bilo napisanih že veliko programov, manjkalo pa je jedro. Ti dve strani sta se praktično dopolnjevali in tako je bila leta 1994 izdana 1.0.0 različica jedra in prvi Linux distribuciji 1.0 Red Hat in SUSE. Jedro je seveda dobilo ime po Torvaldsu, ki je še vedno na čelu projekta, ta pa si je leta 1996 za simbol (maskoto) izbral pingvina Tux-a.
Linux distribucija je sestavljena iz Linux jedra in raznih prevajalnikov, knjižnic, urejevalnikov besedil, lupin, sistemov oken, zagonskih nalagalnikov in ostalih programov večinoma izdanih pod licenco GPL.
Dandanes ima Linux vodilno vlogo pri spletnih strežnikih, saj zavzema, po podatkih w3techs.com z dne 16. 4. 2014, več kot 80 procentni delež. Najpopularnejša Linux spletna strežnika sta Apache s 60,7% in Nginx z 20,4%. Poleg tega po podatkih Wikipedije Linux uporablja 95% vseh superračunalnikov.
Naj bo to dovolj za uvod v mojo sledečo argumentacijo zakaj naj bi sploh uporabljali Linux, ki jo gradim na dejstvih in iz svojih izkušenj.
:: Linux je brezplačen: Nisem prepričana, če se vsi uporabniki zavedajo, da ob nakupu računalnika z operacijskim sistemom Windows, plačajo nekaj čez 100 eur za Microsoft Windows in še dodatnih 100 eur za Microsoft Office. Seveda se cene razlikujejo, ker obstaja več različic. Nameščanje piratskih različic teh sistemov na računalnike, pa ne le da ni legalno in je kaznivo, ampak za seboj potegne kar nekaj dela z onemogočanjem posodobitev, s čimer se veča ranjivost računalnika ipd. nevšečnosti. Za razliko od tega je operacijski sistem Linux brezplačen. Potegneš ga iz spleta in namestiš brez kakršnihkoli aktivacijskih kod, generatorjev ključev ipd. In pri tem lahko še izbiraš med nešteto distribucijami in namizji. Najbolj popoularne Linux distribucije so: Ubuntu, OpenSuse (Torvaldsova najljubša distribucija), Fedora, Mint, Arch Linux … Najpopularnejša namizja med katerimi lahko izbiramo pa so: Gnome, KDE, XFCE, Mate, Cinnamon … Lahko pa izbiramo tudi razne upravitelje oken: xmonad, i3, Awsome, Openbox, Enlightenment … Na operacijskem sistemu Windows dobimo eno namizje brez možnosti izbire.
Nekatere distribucije in namizja si lahko ogledate tukaj.
:: Linux dobro deluje tudi na starejših računalnikih, saj ne zahteva namestiteve raznih navlak, ki obremenjujejo sistem. Moj najstarejši računalnik je iz leta 1998, ima procesor Pentium II in 2GB velik disk. Najnovejša Linux distribucija Debian Whezzy na njem deluje brez problema, pač s svojim tempom. Za razliko od tega na ta računalnik sploh ne bi mogla namestiti operacijskega sistema Windows 8, saj je že sam po sebi večji od razpoložljivega spomina, ki ga premore disk mojega šestnajst let starega računalnika.
:: Linux kodo (razne programe za operacijski sistem Linux) pišejo ljudje brezplačno in za lastne potrebe, zato je koda čista, učinkovita in redno posodobljena. Operacijske sisteme kot so Windows in OSX pišejo profesionalni programerji proti plačilu in v številnih primerih so plačani na vrstico kode. Torej več kot ima program vrstic, višjo plačo prejme programer. Posledica tega je t. i. “spaghetti code”. Koda je dolga in zapletena, zato tudi programi delujejo počasneje. Fragmentacija diska je pri operacijskem sistemu Windows tako vedno problematična in sistem s časom deluje vedno počasneje. Za razliko od tega je Linux s časom vedno hitrejši.
:: Linux je odprtokoden sistem: Kodo jedra in skoraj vseh ostalih programov si lahko uporabnik ogleda, jo za svoje potrebe popravi, izda naprej … Ker lahko vsakdo vidi kodo, je obenem praktično nemogoče, da bi napake in razna stranska vrata v sistemu ostale neopažena. Za razliko od tega je splošno znano, da Microsoftovi in Applovi operacijski sistemi vsebujejo stranska vrata, ki redno pošiljajo podatke o naših aktivnostih na računalniku na Microsoft, Apple, naprej na NSA in kdo ve komu še (Vir: NSA-PRISM , Stranska vrata v Windows sistemih od leta 1999 …). Vklopite Wireshark ali kakšno podobno orodje in poglejte kaj vse se dogaja.
:: Linux ima krasno skupnost uporabnikov in razvijalcev, ki so vedno dosegljivi na spletu in pripravljeni pomagati, ko gre kaj narobe. Seveda tudi sam prispevaš s tem, da pomagaš ostalim. Ste že kdaj iskali Microsoftovo ali Applovo pomoč? Če niste, poizkusite kdaj …
:: Upravitelji paketov: Obstaja več upraviteljev paketov s katerimi nameščamo programske pakete. Linux distribucije, ki izhajajo iz Debiana uporabljajo dpkg in apt bazirane višje nivojske upravitelje (aptitude, apt-get, synaptic, Ubuntu Software Center…), Red Hat in openSUSE uporabljata RPM bazirane (yum, YaST, zypper…), Gentoo Portage, distribucije, ki izhajajo iz Arch Linux-a uporabljajo Pacman, …
S pomočjo posodabljanja paketov potom ustreznih upraviteljev, na operacijskem sistemu Linux posodobiš tudi vse programe z enim ukazom na enkrat, zato ob vsaki namestitvi ni potrebno nenehno ponovno zaganjati sistema. Pri tem pa si obenem svoboden, da si zadnjo različico vsakega novega željenega programa brezplačno namestiš z enim ukazom. Po spletu ti ni potrebno iskati programov, za katere čez mesec dni ugotoviš, da so bili poizkusna različica, in ti na sistem obenem namestijo dodatno iskalno vrstico, virus ali pa se posodabljajo in izklapljajo sistem po mili volji.
:: Virusov za Linux praktično ni: Delež namiznih operacijskih sistemov Linux je 1,49%, medtem ko imajo Windowsi 90,94% delež (vir: wikipedia.org dne 16. 4. 2014). Virologom, tj. piscem virusov ipd., se torej redko izplača pisati zlonamerno programje za zgolj 1,49% delež računalnikov. Tarča virologov so zato večinoma operacijski sistemi Windows. Kar pa seveda ne pomeni, da so Linux sistemi neranljivi. Tudi za Linux je bilo napisane nekaj zlonamerne kode, na primer L10n, Badbunny, Hand of Thief… Linux ni bil imun niti na Leandro and Kelly virus, ki je napadal MBR (Master Boot Record). Obstajajo seveda tudi razni korenski kompleti (Rootkit), 0day-i, eskalacije privilegijev (Privilege escalation) in ostali vektorji napadov. Kar pa ni primerljivo s količino virusov, ki napadajo MS Windows sisteme. Opominjam, da tukaj govorim o namiznih operacijskih sistemih.
:: Za trenutek snemimo rožnata očala: Da ne bi narobe razumeli, tudi operacijski sistem Linux ni popoln. Uporabniki se ravno tako srečujemo s problemi, vedno kaj raziskujemo, se učimo, skratka treniramo možgane. Linux-aš potrebuje kar nekaj raziskovalne žilice in vztrajnosti, kajti sistem pišejo ljudje, ki so zmotljivi. Tako se lahko pripeti, da programer pozabi ob programu izdati knjižnico, ali pa je računalnik preveč nov in gonilnikov za strojno opremo še ni. Prav tako ni mogoče vseh programov napisanih za operacijski sistem Windows uporabljati na sistemu Linux. (Nekatere programe napisane za operacijski sistem Windows, lahko poganjamo s pomočjo programa Wine.) Za nekatere programe, kot so ProInženir, SolidWorks, LoPolis, večino igric ipd. preprosto potrebujemo operacijski sistem Windows. Tukaj moram omeniti, da je bila 13. 12. 2013 izdana Linux disktribucija SteamOS, ki je povsem namenjena »igrovju«, s čimer se je področje igric v Linux svetu precej izboljšalo.
Operacijski sistem Windows postavimo z nekaj kliki. Pri Linux-u je postavitev redkokdaj tako enostavna. Nekaj pa je zagotovo, z Linux-om ni nikoli dolgčas.
Torej zakaj Linux?
Preprosto. Ko enkrat začneš in preživiš začetno obdobje, ko enkrat »prebereš tista prekleta navodila« (RTFM, Read The F****** Manual v medmrežnem žargonu) in začneš uživati v nenehnem učenju, odkrivanju, eksperimentiranju, postavljanju raznih sistemov in storitev, si enostavno zasvojen. Moj Linux računalnik, na katerem pišem ta prispevek, se postavi v šestih sekundah, brez SSD-ja (polprevodniški disk), hitrega zagona ali kaj podobnega. Ko odprem URxvt (posnemovalnik terminala), mi zaželi dober dan, mi izpiše dnevno modrost in prikaže naključno zabavno sliko. Imam skupnost, ki je ne bi zamenjala za nič na svetu. Redno sodelujem v raznih skupinah, se udeležujem spletnih predavanj … Skratka, Linux je moj način in filozofija življenja. Mogoče ni najbolj enostavna pot, vendar nikoli v življenju nisem iskala bližnjic in menim, da se le z reševanjem problemov učimo in napredujemo. Menim tudi, da bi moral biti vsakdo v današnjem svetu upravičen do brezplačnega operacijskega sistema in programov, ki jih potrebuje. Vsem ljudem na svetu bi moralo biti omogočeno in dostopno brezplačno učenje in znanje. Saj vendar Evklid, Tesla, Newton in ostali, niso izumljali le za bogataše.
Že deset let nimam računalnika z operacijskim sistemom Windows. Zadnja različica, ki sem jo imela, so bili Windows 98, ki jih ne pogrešam. Seveda pa moram ta operacijski sistem uporabljati v šoli. Naj zato na koncu navržem v razmislek tole kost: Na vsakem šolskem računalniku in računalniku vseh državnih ustanov sta nameščena operacijski sistem Windows in Microsoft Office, kar stane okvirno 300 eur/računalnik. Samo na naši šoli je preko 300 računalnikov.
Dodatno branje: Linux is Not Windows
_______
< KONEC >
-------
\
\
.--.
|o_o |
|:_/ |
// \ \
(| | )
/'\_ _/`\
\___)=(___/EOF