Hoyle (1915 - 2001) ni resno jemal evolucijskih sistemov. Zdeli so se mu smešni. Menil je, da vesolje obstaja od vekomaj, Teorija velikega poka pa ni resna znanstvena teorija. Ironično, saj je ime big bang ali veliki pok skoval ravno on, ko je v radijski oddaji na BBC leta 1949, dejal:
These theories were based on the hypothesis that all the matter in the universe was created in one big bang at a particular time in the remote past
Kako se mu je torej porodila zamisel o večnem vesolju?
Hoyle je imel navado, da je vsako leto pozorno spremljal srednješolsko tekmovanje v matematiki. Nekega leta pa je na dogodek pozabil in se nanj spomnil šele pred spanjem. Po telefonu je poklical kolega in ga prosil, da mu posreduje naloge, ki so jih tisto leto reševali srednješolci. Med temi je naletel na nalogo na podlagi katere je prišel do stacionarnega modela. Čudež!
Naloga, ki jo je Hoyle najprej rešil pred spanjem, je bila sledeča:
Na rečni obali so trije ribiči lovili ribe. Vsako ujeto ribo so vrgli na breg za sabo, ne da bi se ozrli, zato niso vedeli koliko rib so pravzaprav ujeli. Ko so končali z ribarjenjem, so se ulegli so in zaspali. Prvi, ki se je zjutraj zbudil, je preštel vse ujete ribe in ugotovil, da če eno vrže nazaj v reko, je ostanek deljiv s 3. Vzel je svojo tretjino in odšel. Do enake ugotovitve je prišel drugi ribič. Preštel je vse ribe in eno vrgel nazaj v reko, kajti ostanek je bil znova deljiv s 3, in odšel. In zanimivo, enako je bilo tudi pri trejem ribiču. Eno ribo je vrgel nazaj v reko, vzel svojo tretjino in odšel. Vprašanje na koncu naloge se je glasilo: Koliko je bilo vseh rib?
Algebra pripelje do neskončno možnih rešitev. Kot najpreprostejša
rešitev pa se ponuja ta, da je bilo vseh rib 25 (x = 25). Od teh je prvi
ribič vrgel nazaj v reko eno ribo in vzel 8 rib (24 : 3 = 8). Ostalo je
16 rib. Drugi ribič je vrgel v reko eno ribo in vzel tretjino, tj. 5
rib. Tretjemu ribiču je ostalo 10 rib. Ta je spet vrgel v reko eno ribo
in vzel svojo tretjino, tj. 3 ribe. Toda! Kaj se je Hoylu zgodilo potem?
Vlegel se je in zaspal, izračun pa nadaljeval v snu. V sanjah je prišel
do nenavadne rešitve x = -2! In zares! Eno ribo vržeš v reko in dobiš
-3 ribe, vzameš svojo tretjino in imaš znova -2 ribici, ki čakata na
drugega ribiča, in potem spet -2 ribici, ki čakata na tretjega ribiča!
Hoyle se je v tem trenutku prebudil! Pred sabo je namreč uzrl sliko
stacionarnega vesolja! Kako?
Einsteinov tenzor za prostor - čas in tenzor energije sta kompenzirana tudi za vesolje. Če pa tenzorju energije prišteješ neko polje v katerem je negativna energija za kreacijo materije, potem je ekspanzija vesolja vedno tisto kar novo stanje vrne nazaj v splošno stanje pred kreacijo materije in to lahko deluje za vedno.
Ta Hoylov model je zdržal eno desetletje, nakar je kozmogonija prinesla opazovalni materijal, ki je bil skregan z vsebino Hoylove ideje.
Drugi viri:
- Fred Hoyle (Wiki)
- Teorija mirujočega stanja (Wiki)
- Ohranjeni posnetki BBCjeve dokumentarne serije, ki jo je napisal Fred Hoyle in njeno nadaljevanje: A for Andromeda in The Andromeda Breakthrough
- Novejša italijanska RAI različica A come Andromeda
EOF