Anekdote

13 minutno branje Zadnja sprememba: 6 Oct, 2020

Razne zgodbe

Zapisano večinoma po pripovedovanjih mojega Sensei-a. Če so zgodbe preverjene, je naveden vir, sicer pa ima Sensei precej dober spomin.

Zakaj? Da ne gre v pozabo.

Ultima ratio: Alles ist falsch!

Splošno dodobra znano: filozofi so pogosto posebneži. Schopenhauer pa vse prekaša. Bil je grd, srdit in nesramen. Njegovi standardi za dobro jed so bili zelo visoki. In to je bilo znano neki berlinski aristokratki, pri kateri je bil nekoč na večerji. On je bil objekt njene pozornosti … prva jed je šla “kakž takž” … druge pa ni prenesel in “ocenil”: ta jed je za prasca! Gostiteljica pa ni bila zmedena in je vprašala: ali bi potem še malce od tega poskusili?

Človek lahko dela kar hoče, ne more pa hoteti kot bi želel.
Schopenhauer

Bernard Shaw je nekoč rekel:

Ni res, da oblast kvari človeka, res pa je, da človek kvari oblast!

Dokaz 1! Stalin je rekel:

Za demokracijo je nepomembno kako se bo volilec odločil na volišču, pomembno pa je kako bo Komisija preštela glasove!

Dokaz 2! Mark Twain je rekel:

Ne vem ali svet kontrolira množica pametnih ljudi, ki se hecajo, ali pa množica idiotov, ki mislijo resno!

Sedanja srbska modrost pa ponuja

Dokaz 3 :

Tiste, ki nam danes služijo za primer, so nekoč ustrelili za primer.

ali

Dokaz 4 :

30% ljudstva vidi bleščečo prihodnost, ostali pa se ne drogirajo!

Men are born ignorant not stupid. They are made stupid by education.
Bertrand Russell

Groza je del najboljšega v človeštvu.
Goethe

Veliko ljudi se v poteku življenja ukvarja z naravo žensk. Drugi pa se ukvarjajo z veliko manjšimi problemi (=na primer s teorijo relativnosti).
Albert Einstein

Feynman’s Lost Lecture (ft. 3Blue1Brown)

I am going to give what I will call an elementary demonstration. But elementary does not mean easy to understand. Elementary means that very little is required to know ahead of time in order to understand it, except to have an infinite amount of intelligence. There may be a large number of steps that hard to follow, but to each does not require already knowing the calculus or Fourier transforms.
Richard P. Feynman

If I were forced to sum up in one sentence what the Copenhagen interpretation says to me, it would be ‘Shut up and calculate!'
Niels Bohr

Splošni sklep: če fizik ni dozorel za Idrijo, potem so tamle vsi simulanti!

Razum je “hardware” uma.

Življenje je kot trofazni sistem: rojstvo je prva faza, otroštvo in mladost sta druga faza, delovno obdobje je tretja faza, pokojnina je nula, potem pa pride še vzemljitev.

Vsak inženir, tudi Tesla, naj bi imel kontrolo dogajanj v Planckovem času, ki znaša aproksimativno (=nisem več zanesljiv) 0,000000000000000000000000000000000000000000043 sekunde, kar je 1000000000000000000000000000000000 krat manj od dosegljivega po optimistični oceni (=tukaj sem še, tako se počutim, zanesljiv!)

Prostor in čas sta v fiziki uporabna kot posledici resničnosti, ne pa kot a priori okvir resničnosti!

Zakaj je Feynman zame uganka? Prav vsi, ki so bistveno novega v kvantni teoriji ustvarili (Bohr, Heisenberg, Born, Pauli, Schrödinger … ), so reinkarnirani v konvertite (filozofe). Einstein ostaja problematičen, Feynman pa ne … on je do konca bil fizik … neverjetno … genij, ki ga ne razumem …

Richard Feynman and The Connection Machine

Vem pa, da dobim za ekspanzijo Zemlje 0,5mm/leto, če polmer Zemlje rinem v Hubbleov zakon … vem pa tudi, da enako dobim iz zakona za ohranitev momenta rotacije Zemlje … polmer Zemlje je, seveda, geometrična sredina Planckove razdalje in Einsteinovega polmera vesolja.

CIA sklepa v svoji Psychology of Intelligence Analysis:

A basic of cognitive psychology is that people have no conscious experience of most of happens in the human mind. Many functions associated with perception, memory, and information processing are conducted prior to and independently of any conscious direction. What appears spontaneously in consciousness is the result of thinking, not the process of thinking

Sensei vrača:

The result of thinking is immediately the end of the process of thinking!

saj, če materija ne obstaja brez antimaterije, potem gospod Heuer ni mogoč brez Anti-Heuerja in obratno. Vsebina njegove zavesti je v podzavesti Anti-Heuerja in obratno.

Alea iacta est

Aut Caesar aut nihil

Hanibal ante portas!

Tao = nujnost

Moj leptonski oblačku!

Quod licet Iovi, non licet bovi

Substanca fizike je materija, substanca materije je čas, substanca časa pa ne obstaja (=saj pri meritvi časa, merimo fizikalno spremembo, ne čas)! Torej: fizika je igrca uma, ne narave, saj časa v naravi ni!

Stanje “spin up” in stanje “spin down” sta stanja vednosti fizike v razumu, ne pa stanja razumevanja fizike v umu. Fizika, kot veda o zunanjem svetu uma, nima vednost o stanju “razumem” in stanju “ne razumem” v notranjem svetu uma.

Prav nič na tem svetu ni tako lepo na koncu (=babica) kot na začetku (=deklica) … za lepoto skrbi entropija … in pomoči ni

Cool kids use xor –xorpd

Ko je Einstein zagledal matematiko Lemaître, je rekel:

Ne razumem več tisto kar sem ustvaril!

Vis Maior

Bohr vs. Einstein

Danes ta konflikt ne obstaja, saj se ve: Bohr je zmagovalec v kontingentnem, Einstein pa v nujnem … veliko bolj zanimiv je konflikt Bohr vs. Heisenberg (hic Rhodos, hic salta)!

Physicists disagree on quantum theory

Ironija

Both the father and son appear to be extremely absent-minded individuals, engrossed in themselves, and go about paying little attention to any external influences. As they did a great deal of walking, this Agent had occasion to spend considerable time behind them and observe that it was rare when either of them paid much attention to stop lights or signs, but proceeded on their way much the same as if they were walking in the wood.
Pripoveduje o Bohru agent, zadolžen za njegovo varnost na Projektu Manhattan

Heisenberg is criticized throughout the play for potentially making an atomic bomb for Hitler … Driven by his fears, Bohr goes to the United States and actually does work on the bomb, does contribute to the killing of over a hundred thousand people, and so on. And so there is some irony there, where Heisenberg, supposedly the one in a state of moral jeopardy, is the one who actually contributes to the death of no one, where Bohr, supposedly the moral authority, is the one who helps build the bomb.

What did Bohr do at Los Alamos?

1729

Britanski matematik G.H. Hardy je med obiskom Srinivasa Ramanujana v bolnišnici komentiral nekaj podobnega:

Pripeljal sem se v taksiju s številko 1729, kako nezanimiva številka.

Ramanujan mu je odvrnil:

Ne, to je zelo zanimiva številka, je najmanjše število, ki se lahko zapiše kot vsoto kubov dveh števil na dva načina: $ 1729 = 1^3 + 12^3 = 9^3 + 10^3 $.

Vir: Wikipedia | Who Was Ramanujan?

Zakaj ni Nobelove nagrade za matematiko:

Zabavna špekulacija: Ker naj bi matematik speljal Nobelu zaročenko.

Why isn’t there a Nobel Prize for mathematics?

Evariste Galois

Eden najbolj zanimivih matematikov vseh časov. Bil je v kehi, ker je sodeloval z nasprotniki rojalistov med revolucijo leta 1830 in je bil ubit v i dvoboju, star nekaj manj kot enaindvajset let. Najpomembnejše, kar je vedel in iznašel, je zapisal v noči pred svojo smrtjo, tako da je bilo človeštvo lahko deležno vsaj dela njegove genialnosti. Pisati je končal šele zjutraj in je zato na dvoboj prišel tako utrujen, da ni mogel niti dobro ciljati, kaj šele zadeti.
Matematični blefsikon

Baje je med opravljanjem sprejemnih izpitov na École Polytechnique, izpraševalcem povedal, da na tako neumna vprašanja ne bo odgovarjal.

Just a few days after the unexpected death of his father, Galois took the the entrance examination to the École Polytechnique for the second time. It became a legend in the history of mathematics. He was aware that a refusal would be final this time, if he would flunk again. The examiners, though being recognized mathematicians, were not capable of detecting the mathematical genius of Evariste Galois. One of the two examiners asked the fatal question: He should describe the theory of the arithmetic logarithms. Galois criticized immediately the question, and mentioned to professor Dinet that there are no arithmetic logarithms. Why didn't he simply ask for the theory of the logarithms? Thereupon Galois refused to explain some propositions concerning logarithms. He said that it was completely obvious! This was apparently the dot on the i: He failed the examination.
The Evariste Galois Archive

Lev Davidovich Landau

Ruska fizikalna “hardcore” šola.

Lev Landau je bil teoretični fizik, leta 1962 prejemnik Nobelove nagrade, znan tudi po svojem Teoretičnem minimumu, ki ga je v 27-ih letih opravilo 43 kandidatov, kar ni nikogar preveč motilo. Tiste, ki so minumum opravili, pa je veselje do fizike minilo za vse večne čase.

Zapisi enega izmed uspešnih kandidatov

Paul Adrien Maurice Dirac

Najlepša enačba po izboru BBC Earth je Diracova enačba. Zapisana v naravnih enotah:

$$ (i{\cancel{\partial}}-m)\psi =0 $$

Zapisana v originalni obliki:

$$ \left(\beta mc^{2}+c\left(\sum_{n{\mathop {=}}1}^{3}\alpha _{n}p_{n}\right)\right)\psi (x,t)=i\hbar {\frac {\partial \psi (x,t)}{\partial t}} $$

Je relativistična enačba, s katero je Dirac opisal elektron, kar mu je omogočilo, da je predvidel obstoj pozitrona.

Za Diraca je Stephen Hawking dejal:

Probably the greatest British theoretical physicist since Newton.

Moj tip človeka, pa ne zato, ker je bil fizik:)

The British physicist regarded by many in the world of science as Albert Einstein’s only real equal was one of the strangest men - painfully shy, compulsively odd and never one to use a sentence when a word or, ideally, a very long silence would do.

Frustrated colleagues invented a spoof scientific unit, a Dirac, for the smallest imaginable number of words that someone with the power of speech could utter in company, an average of one word an hour.

Vir: The extraordinary love affair between British scientist Paul Dirac and a chatterbox divorcee

Dodatno:

Grob nekega fizika:

V sedanjem času skrbimo za zvezo atomskega in astronomskega časa. Torej! Na začetku vsakega leta (=ali na polovici vsakega leta) prištejemo času nujno “leap” sekundo! Zadosti za razumevanje: enota časa dilatira! Torej: ena sekunda “zdaj” ni ena sekunda “potem”. Saj vemo: “enota časa zdaj ni enota časa potem” implicira “enota časa zdaj ni enota časa prej”! Za vednost: vrednost Hubbleove konstante je mera za starost vesolja v evolucijskem vesolju in ta znaša 13,7 miliard let na podlagi teze “enota čas je fiksna”! Naj bo to zdaj (=za ponazoritev) aproksimativno 14 miliard let! Naša Zemlja pa je stara aproksimativno 5 miliard let. Iz tega zlahka sklepamo: Zemlja je potrebovala aproksimativno 9 miliard let, da bi se “skuhala” v vesolju! Za problem: sekunda zdaj ni sekunda prej! In še več: sekunda zdaj nikakor ni sekunda v času “nastanek vesolja”. In tisto kar me zanima je: koliko časa je Zemlja potrebovala za nastanek, ne v “času” evolucijskega vesolja, temveč v “času, ki eksistira po informaciji časa” po zakonih stacionarnega vesolja? Izid izračuna je bil osupljiv:
Čas 9 milijard fiksnega časa znaša aproksimativno sedem dni dilatiranega časa!

Svetlobna hitrost:

… dodobra ti je znano: hitrosti valovanja pravimo tudi fazna hitrost! Gre za produkt valovne dolžine in frekvence valovanja. In, ker eksperiment potrdi, da je “delec” valovanje, potem smo prosti: za valovno dolžino vstavimo de Broglievo odkritje $ (=\frac{h}{mv})$, za frekvenco pa vstavimo Einsteinovo odkritje $ (\frac{mc^2}{h}) $. Tem je natanko tako, kot da bi zapisali produkt dveh Nobelovih nagrad! Izid pa je nesmisel $ (=\frac{c^2}{v}) $! Kajti, fazna hitrost prekaša hitrost svetlobe! In Einstein je v konfliktu sam s seboj! Toda! Čeprav je Einstein s svojo avtoriteto posilil kvantno teorijo, Schrödingerju se “posreči” izhod iz megle! Kako? Znano je, da valovanja v naravi nastajajo po interferenci veliko valovanj, ki so druga od drugih, odmaknjena za infinitezimalno razliko v dolžini posameznih valovanj. In, če je tem tako, nastane vprašanje: ali je delec, kot izid interferenc, v bistvu “paket” kvantnih valovanj: Schrödiger to tezo potrdi: hitrost “paketa” je hitrost kvantnega delca (=v). Perfekno? Nikakor! Kajti, “paket” ni stabilen in se v času razblini! Kje pa smo zdaj? Nobody knows! Misterij: delec ni delec, kajti delec je kvantni delec! Z močjo ignorance prostor-časa! Trma Einsteina prinese “novico” genija: fazna hitrost ima v sebi izključno pripadnost matematiki, ne fiziki! Kolosalna ideja! Zares, če je delci, znani kot tahioni, ne bi zavrgli: prekašajo hitrost svetlobe! Izid: tema! Fizika je laž!

Eddington - Einstein

Einstein je iskal tenzor, ki ima lastnost v prostoru: kovariantni odvod je ničla. Ugotovil je, da obstaja le eden tenzor s to lastnostjo: po kontrakciji Riemann-Christoffelovega tenzorja se dobi Riccijev tenzor, od tega pa se mora odšteti produkt njegovega skalarja in metričnega tenzorja. Tako se rojeva Einsteinov tenzor, ki določi lastnost prostora: njegova posplošena divergenca je ničla. Po drugi plati, ve se, da je kovariantna divergenca tenzorja energije izraz ohranitvenega zakona. Zakaj potem eno in drugo ne bi bili v zvezi po obstoju integracijske konstante? E, tukaj je Einstein bil Einstein! Eddington pa je vse zagledal kot obstoj neke identitete. Konflikt! Gödel pa je speljal ponazoritev: ni fizike, ki bi enemu ali drugemu dala prav.

Usoda Einsteinove splošne relativnosti

Einstein jo je objavil leta 1916. Tri leta potem se je ponujala možnost preverjanja teorije. Saj se je vedlo: prihaja eklipsa Lune. Vedlo se je tudi, da bo najboljša lega opazovanja v Sibiriji. Ekspedicijo je vodil Artur Eddington. Svet fizike je bil na nogah v pričakovanju: ali bo ugotovljena ukrivljenost svetlobe v gravitacijskem polju Lune? “Da” za potrditev teorije, ali “Ne” za padec teorije? Eddington je ugotovil “Da” in “Einstein” je postal pojem fizike.

Fizika je potem čakala okrog 60 let za ugotovitev: teza ni bila pravilna. Saj je ukrivljenost ugotovljena v evklidskem prostoru. In, če bi Einstein zares imel prav, potem je svetloba morala biti na geodezijski stezi, ki je premočrtna v ukrivljenem Riemmanovem prostoru. Torej: pomota!

Pri vsem se splača spomniti na Einsteinov duh pred eksperimentom. Na vprašanje novinarjev česa pričakuje, Einstein je odgovoril:

V primeru uspeha, Nemci bodo rekli da sem Nemec, Francozi pa da sem kozmopolit, toda v primeru neuspeha, Francozi bodo rekli da sem Nemec, Nemci pa da sem Jud!"

Na večini univerz po svetu poteka razlaga teorije relativnosti kot da pomote sploh ni bilo … neverjetno … saj jo vzamejo kot “filozofski problem”.

Najboljšo razlago ponuja Sir Edmund Whittaker:

The terminology in question is, that mathematicians apply the word “curved” to any space whose geometry is not Euclidean. It is an unfortunate custom, because curvature, in the sense of bending, is a meaningless term except when the space is immersed in another space, whereas the property of being non-Euclidean is an intrinsic property which has nothing to do with immersion … Curvature (=in the mathematical sense) has nothing to do with the shape of the space - whether it is bent or not - but is defined solely by the metric, that is to say, the way in which “distance” is defined. It is not the space that is curved, but the geometry of the space".

Roger Penrose

Rogerja sem srečal ob njegovem prihodu na Max Planck Inštitut v Munchnu. Bil sem še mlad junc in po naključju sem bil pri tajnici, ko je Roger stopil v sobo. Druga vrata so se po naključju odprla, in tamle je bil ravnatelj Inštituta spoštovani Herr hochachtungsvoll Professor Ludwig Biermann. Roger ga je prijateljsko pozdravil: “Hallo Ludwig! How are you?” Tajnica je skoraj padla v nezavest, jaz pa sem zbežal iz sobe … kajti, prišlo je do kratkega stika med britansko in nemško kulturo … hahahaha …

EOF